Naše umetnice

Manja Fürst

Sem Manja Fürst, 28 letna akademska oblikovalka unikatov. Na Ljubljanski Likovni Akademiji sem diplomirala iz oblikovanja keramike in stekla, magisterij pa sem nadaljevala v Beogradu na smeri umetniška režija in koceptuala umetost. Tako lahko rečem, da me zanima ogromno vej umetnosti in vedno želim poskusiti kaj novega. Od malih nog pa stalnica v mojem delu ostaja risba in slika.


Izražati se poskušam v najrazličejših materialih, ki jih z navdušenjem raziskujem pri svojih delih. Ob stiku z njimi uživam in odkrivam nove svetove. Svoje svetove. V njih je dovoljeno vse. Vse, kar si zamislim in zaželim. Naredim lahko, kar hočem. Odpirajo se mi vedno nove dimenzije, ki jih neskončno rada raziskujem in v katerih se precej dobro znajdem. Ukvarjam se s svojimi mislimi, čustvi, razmišljanjem, videnjem ter dojemanjem sebe in drugih. S spomini, odnosi, notranjimi boji in razkoraki, z vsemi dobrimi in slabimi izkušnjami.


Mnogokrat se obračam k naravi. Ta me pomirja in iz nje črpam ideje. Največ navdiha mi daje voda. Tako njeno mirno valovanje kakor tudi njena strašna rušilna moč. Začutim predanost in ponižnost. Ob sprehodih v naravi se sprostim, odplavam, izginem iz tega sveta. Odpre se moja domišljija brez konca. Iščem forme, povezujem oblike, opazujem in razmišljam. Tu najdem svoj mir in navdih. Tu sem doma.

Nina Koželj

Nina Koželj (1985) deluje na področju kiparstva, grafike in prostorskih postavitev. »Nelagodje in motnja, nenavadno vedenje in odzivanje so stalnice v umetnosti Nine Koželj. So neosebne provokacije na osebni ravni. Enkrat ti piha v oči, drugič žvižga tja v en dan, tretjič električno trese ob dotiku.« Vsa ta stanja povzročajo vsebinsko jasna, konkretna (in večkrat humorna) kiparska telesa, kjer je likovni motiv nedvoumen, likovno govorico pa pogosto narekuje izbira materiala in tehnike. Zato nikakor ni naključje, da se je odzvala na povabilo za sodelovanje pri novi kolekciji oblačil Divinebugs, ki nosijo podobe žuželk. Žuželke so namreč motiv, ki se ga zaradi zanimivih vsebinskih in likovnih izzivov, loteva že več kot desetletje, njena druga samostojna razstava (Galerija Gorenje, 2010) je bila posvečena prav muham, medtem, ko je leta 2020 gigantska napihljiva kobilica zasedla Ljubljanski grad. S kobilico (ki je posvečena Emi, dekletu, ki obožuje kobilice) pa se je začelo tudi njeno sodelovanje pri novi kolekciji, še posebej je bila pozorna na pozicijo žuželke na oblačilu ter na duhovito vsebino, ki jo le-ta prinaša.